Zaščita integritete otrok na Britanski šoli v Ljubljani

V tradicionalnih šolah in družinah učitelji in starši še vedno verjamejo, da lahko naredijo otroka boljšega tako, da mu dopovedujejo, da je slab.  Toda ko učitelj daje učencu vedeti, da je slab in neveden, s tem ruši otrokovo integriteto.

Danski družinski terapevt Jesper Juul opozarja, da kadar učitelji ali starši redno spodjedajo otrokovo integriteto, otrok res začne verjeti, da je z njim nekaj narobe.  Tako počasi, a vztrajno izgublja samospoštovanje, v njem pa se kopičijo dvomi ter občutki krivde in sramu.  

Če je otrok dalj časa izpostavljen verbalni in fizični zlorabi (občutljivi otroci in mladostniki toliko manj), ima lahko to zanj resne posledice.  Sčasoma lahko tako stanje vodi bodisi v nasilnost ali samodestruktivnost.

Dve obliki nasilja v šolah

V vrtcih in šolah so otroci dnevno deležni pritiskov in nasilja vrstnikov in učiteljev.  Ti to počno odkrito ali prikrito.  Prikrito nasilje je lahko celo nevarnejše, saj se kaže kot “normalno” stanje, zato se otrok pred njim težje brani.  Prikrito nasilje lahko ostane neopaženo dalj časa in prav zato lahko otroku zada nepopravljive posledice.

V tradicionalnih vrtcih in šolah je veliko discipliniranja.  Vzgojitelji in učitelji želijo s primerjanjem učencev, s pretiranim popravljanjem in opominjanjem, tudi z javnim zasmehovanjem in poniževanjem narediti otroka poslušnega in ubogljivega.

Veliko otrok se po mesecih in letih takih pritiskov ukloni in začne “sodelovati”.  Postanejo tišji in bolj pasivni, izgubljajo zaupanje vase in v svoje sposobnosti.  Naredijo le toliko, kot se od njih pričakuje in na način, kot se to od njih pričakuje.  Postanejo “pridni” otroci.

Tisti, ki se ne uklonijo, se uprejo.  Ti otroci, predvsem mladostniki, v svojem uporu proti sistemu nimajo možnosti.  Šola potrebo otroka, da izrazi svojo drugačnost vidi kot kršitev pravil in se odzove s sankcijami.  Če te ne zaležejo, pritisne na starše, da ukrepajo proti lastnemu otroku.

Otrok, ki je zdaj med dvema ognjema, bodisi kloni in “se spametuje” (ali le na videz in začasno) ali pa se poda v odkrit spopad z avtoriteto.  Odtuji se od šole in družine in se prej ko slej zbliža z napačnimi ljudmi.

Vsaka otrokova nadaljnja poteza naleti na še strožji odziv šole in staršev in sproži verižno reakcijo dogodkov.  Vrata v mladostniško delinkvenco in nevarne najstniške prakse so zdaj na stežaj odprta.

Tovrstni škodljivi prijemi so od nekdaj del sistema izobraževanja in “vzgojnih” metod učiteljev in vzgojiteljev v tradicionalnih vrtcih in šolah.  Primernega nadzora nad njihovim ravnanjem ni, še posebej ne v predšolskih programih in v nižjih razredih osnovne šole, ko otrok staršem še ne zmore izraziti svojih misli in občutkov, na kar nekateri vzgojitelji in učitelji tudi računajo.

Odkrito nasilje oziroma bullying

Druga oblika nasilja v šolah je zavestno, odkrito nasilje ali ustrahovanje oziroma bullying.

Bullying ima več obrazov, vsem pa so skupne podobne resne posledice.  Žrtev je prestrašena in prizadeta, počuti se nemočno, dobi odpor do šole in nazaduje pri učenju.  V skrajnih primerih je bullying nevaren ne le za šolski uspeh in zdravje otrok, ampak tudi za življenje učencev in tudi učiteljev.

Bullying je kompleksen problem.  Večina šol ni uspešnih v naporih zmanjšati fizično in verbalno nasilje v svojih prostorih in izven njih.  Da bi ga zajezile, bi se morale reformirati, ker so vzroki za bullying vgrajeni v sam šolski sistem.  Šole, ki niso uspešne v boju proti nasilju praviloma relativizirajo njegov obseg in posledice.

Več o bullyingu in o izkušnjah Britanske šole s tem problemom.

Katerim otrokom je najtežje

Niso vsi otroci enako občutjivi na neprijetne situacije v šoli.  Pravtako niso vsi otroci deležni enake količine nasilja in pritiskov.  Problem je, da so največ nasilja deležni ravno tisti otroci in mladostniki, ki so najbolj ranljivi in občutljivi.

Najbolj na udaru so otroci, ki odstopajo od povprečja, ki so v čemerkoli drugačni od “zlate” sredine.  Tu je deset skupin otrok, ki lahko doživljajo tradicionalno šolo kot nočno moro, redno ali občasno:

    • zelo nadarjeni otroci (zaradi pomanjkanja izzivov in zbadanja vrstnikov)
    • otroci s težavami pri učenju (ker se počutijo kot zgube in ker jim nekateri učitelji in sošolci dajo to vedeti)
    • otroci s samosvojim značajem (zaradi stalnih pritiskov šole, da se prilagodijo in uklonijo)
    • otroci, ki so izrazito nadarjeni za eno področje, npr. humanistiko, naravoslovje, umetnost ali šport (ker morajo “dosegati standarde” pri predmetih, v katerih niso dobri in jih ne zanimajo)
    • radovedni in vedoželjni otroci (ker jih v šoli pogosto dolgočasita vsebina in podajanje vsebine)
    • otroci s specialnimi potrebami (ker je v šoli najtežje biti drugačen)
    • otroci s posebnostmi v izgledu, govornimi napakami ali prirojenimi hibami (enako kot zgoraj + ker so glavne tarče bullyjev)
    • otroci, ki so drugačni po narodnosti, oblačenju, kulturi, jeziku, navadah ali nagnjenjih (enako kot zgoraj + ker slišijo najhujše zmerljivke)
    • občutljivi in izrazito čustveni otroci (ker vsi mislijo, da so njihove težave namišljene)
    • tihi, zadržani, introvertni otroci (ker jih šola sili, da so to, kar niso)

Kako zaščititi otrokovo integriteto

Ena boljših možnosti je šolanje na domu.  

Dom in družina sta otrokovo naravno okolje in gotovo najbolj varno in produktivno okolje za razvoj otroka v prvih letih živjenja.  Sodeč po trendih rasti šolanja na domu (v tujini) je vedno več staršev prepričanih, da ne samo v prvih letih, ampak tudi v času otroštva in adolescence.

V Sloveniji je poučevanje otroka na domu (homeschooling) legalna oblika izobraževanja od leta 1996.  Je tudi pravna podlaga za šolanje slovenskih otrok v mednarodnih šolah s programom v tujih jezikih.  Tu je nekaj več informacij o šolanju na domu (link), kot pomoč družinam, ki razmišljajo o osnovni šoli v tujem jeziku v Sloveniji ali želijo otroka šolati sami.  

Če šolanje na domu ni opcija zaradi pomanjkanja časa, pomanjkanja znanj in veščin, ki so potrebni za poučevanje ali iz katerega koli drugega razloga, je najboljša alternativa “alternativna” šola.  Alternativna šola je katerakoli šola, kjer je otrok zaščiten pred nasiljem, pred siromašenjem svoje prirojene kreativnosti in pred negativnim programiranjem.  

Pri tem ne bi smelo biti pomembno, v katerem jeziku poteka pouk na taki šoli, kakšne obleke nosijo učenci ali na katerem koncu mesta se šola nahaja.  Nenazadnje ne bi smelo biti pomembno niti, ali se ta šola financira iz javnih ali iz zasebnih sredstev.

Zaščita otrok na Britanski šoli v Ljubljani

V nadaljevanju je pet razlogov, zakaj je Britanska šola dobra alternativa klasičnim šolam, kar se tiče varovanja otrokove osebnostne celovitosti in duševnega zdravja.  (Tudi alternativa šolanju na domu, a iz drugih razlogov.)

1. Načela in vrednote šole

Britanska šola v Ljubljani je zgrajena na osmih univerzalnih načelih (link), ki so njen vrednostni temelj in hkrati bistveni element zdravega in varnega šolskega okolja.  V skupnostih, kjer se ceni etičnost, spoštljivost, obzirnost in sodelovanje je manj nesoglasij in nasilja.

Pogosto so načela organizacij mrtve črke na papirju, a ne na Britanski šoli.  Učitelji in osebje poosebljajo te vrednote in jih prenašajo na učence s svojim obnašanjem, ravnanjem in sporočanjem.  V šolah, kjer so učitelji zgled učencem na vseh nivojih, ima negativnost omejen življenjski prostor.  

In podobno, šole, kjer obstaja trdno soglasje glede temeljnih načel obnašanja med učitelji in vodstvom ter učenci in njihovimi starši so bolj povezane in homogene.  Take šole praviloma ne pritegnejo ljudi, ki bi imeli težave ravnati se po teh načelih.  Zagotovo ne za daljši čas.

2. Učitelji in osebje

Za učitelje in osebje na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani je skrb za varno šolsko okolje najvišja prioriteta.  Na šoli velja ničelna toleranca do kakršnega koli nasilja.

Učitelji imajo poleg svojega strokovnega znanja tudi izkušnje in znanje s področja zaščite otrok pred nasiljem (Child Protection/Safeguarding).  Večina učiteljev na Britanski šoli je sposobna v kratkem času prepoznati stisko otroka in vzroke zanjo.  

Enako pomembno je, da učitelji pri najmanjšem sumu zlorabe nemudoma ukrepajo.  Kadar gre za družinsko nasilje ali za ustrahovanje v šoli je učitelj pogosto edino zavetje za otroka.

Poleg prizadevanj za šolo brez nasilja, so učitelji na Britanski mednarodni šoli pozorni tudi na svojo komunikacijo z učenci.  Poskušajo se izogibati dvema situacijama, ki po Jesper Juulu naredita največ škode za integriteto in samospoštovanje otroka neupravičeni kritiki in nekritični hvali.

3. Velikost razredov in šole

Majhni razredi, majhne težave; veliki razredi, velike težave.  Več kot je otrok v razredu in več kot je oddelkov v starostni stopnji, težje je učiteljem poučevati (in učencem se učiti) in težje je zaščititi tiste, ki zaščito potrebujejo.

Velikost razredov na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani je omejena na največ 18 učencev.  Ko število otrok preseže to mejo, vodstvo šole loči razred na dva oddelka.

Ker vsi razredi niso popolnjeni, je število učencev še nižje.  V povprečju je v razredih Britanske osnovne šole od 10 do 15 otrok, v razredih Britanske srednje šole pa od 5 do 10 učencev.  V nasprotju s splošnim prepričanjem so te številke optimalne.

Raziskave potrjujejo številne prednosti majhnih razredov in šol (link) tako za varovanje otrok pred nasiljem, kot za šolski uspeh in celovit razvoj otroka.  Longitudinalne študije kažejo močno koleracijo med majhnimi skupinami v predšolskem in osnovnošolskem programu (manj kot 18 učencev na učitelja) in dolgoročnim akademskim in poklicnim uspehom.

V osnovnih šolah, kjer je v razredu 25 ali celo 30 otrok se veliko časa porabi za vzpostavljanje minimalnih pogojev za delo in toliko manj za dejansko učenje.  Pozitivne plati manjših razredov in majhnih do srednje velikih šol (link) so številne in dokazane.

4. Šolska skupnost

Britanska šola v Ljubljani je relativno majhna, a tesno povezana skupnost učencev, učiteljev in staršev.  Če kaj uide učiteljem, to opazijo starši.  In obratno.  Neprimerno vedenje je zatrto, še preden bi lahko dobilo priložnost, da se razraste.

Kot na drugih mednarodnih šolah je tudi na Britanski šoli veliko družin, kjer eden od staršev ni polno zaposlen.  Ti starši, običajno mame, imajo več časa in pogosto pomagajo v šoli pri organizaciji dogodkov, pri izvedbi šolskih izletov ali kot prostovoljke na predšolski stopnji in v nižjih razredih osnovne šole.

Pomoč teh staršev (tudi očetov) je dragocena za kvalitetno izvedbo programov v šoli.  In je pomembna podpora šoli v prizadevanjih za strpno in varno učno okolje na BISL-u.

Ker je Britanska šola—kot druge zasebne šole—prostovoljna, uživa določene pozitivne plati tega statusa.  Za Britansko šolo se odločajo družine s podobnimi interesi in cilji.  Znanje, delo in uspeh so visoko na seznamu njihovih prioritet.  Med učenci prevladuje, z redkimi izjemami, optimizem in pozitivnost.

V šolah, kjer otroci nimajo take podpore staršev, je več neprimernega obnašanja in motenja pouka.  Učenci, ki jim je šola “deveta skrb” se pogosteje spravljajo na svoje vedoželjne sošolce, jih dražijo, obkladajo z zmerljivkami in naredijo vse, da bi tudi njim zagrenili šolo.

Enotna šolska skupnost je ključna.  Največ, kar lahko odrasli naredimo za uspeh otrok v šoli, je, da pokažemo, da znanje šteje in besede podkrepimo z dejanji.  Tega je na ljubljanski Britanski šoli precej.

5. Osveščanje in izobraževanje

In nenazadnje, redni programi osveščanja in izobraževanja šolske skupnosti o potencialnem nasilju v šoli in o tem, kako ga prepoznati in preprečiti, pomembno prispevajo k varnejšemu šolskemu okolju. 

Britanska mednarodna šola vlaga znatne resurse v izobraževalne programe za zaščito otrok pred nasiljem.  V te programe je vključena celotna šolska skupnosti — učitelji, osebje in vodstvo šole ter učenci, njihovi starši in skrbniki.  

Eden od takih programov je Teden zaščite otroka (Child Protection Week).  Posebne vsebine so pripravljene za učence, starše in učitelje Britanske osnovne šole (bullying, varnost na spletu, Underwear Rule …), posebni programi pa za Britansko srednjo šolo (anksioznost dijakov, fizična, čustvena in spolna zloraba, bullying, težave doma, varnost na internetu/telefonu …).  Učitelji ponavljajo sporočila iz tega programa skozi vse leto.

BISL redno organizira delavnice za učitelje, ki jih vodijo tuji in slovenski predavatelji.  Šola je gostila vodilnega britanskega strokovnjaka za zaščito otrok, Robina Wattsa.  41 članov šolskega zbora se je izobraževalo o štirih najpogostejših oblikah zlorabe otrok ter o znakih, tako fizičnih kot vedenjskih, ki lahko izdajo, da je nekaj narobe.

Tu so še preventivni programi in priročniki za starše in učitelje britanske organizacije NSPCC (National Society for the Prevention of Cruelty to Children) ter sodelovanje s slovenskimi institucijami, kot so ZPMS, TOM, društvo Ključ in drugimi.

Zaključek

Veliko šol ima dobre programe preventive pred nasiljem in veliko šol ima predane in skrbne učitelje in strokovne sodelavce, ki ukrepajo po svojih najboljših močeh.  Prav tako je dejstvo, da nobena šola ni 100% imuna na neprimerno in nasilno vedenje, niti Britanska mednarodna šola v Ljubljani ne.  

Vendar pa je mogoče trditi, da zgoraj omenjenih pet dejavnikov zagotavlja maksimalno varno učno okolje na Britanski šoli, tako v segmentu predšolskih programov, kot osnovnih in srednjih šol.

Vsak otrok ima pravico, da je njegova osebnostna celovitost, tako psihična in čustvena kot seveda telesna, tudi po zaključku “vzgojno-izobraževalnih programov” enaka kot pred prvim vstopom v vrtec ali šolo intaktna.

Edini način, da otrok uživa to svojo elementarno pravico do dneva svoje polnoletnosti je načrtna in temeljita zaščita njegove integritete v vseh petnajstih ali več letih šolanja, kar je izključna odgovornost odraslih.  Britanska mednarodna šola v Ljubljani jemlje to odgovornost zelo resno.